Lingvistično-valovna genetika

Lingvistično-valovna genetika

Lingvistično valovna genetika (LVG) raziskuje gene na kvantnem nivoju, za razliko od klasične genetike se ukvarja z valovnimi strukturami, ki nastajajo v molekularni DNK. Revolucionarna tehnologija LVG se ukvarja s kvantnimi ekvivalenti katerekoli biološko aktivne snovi, vključujoč gene. 

Zgodovina valovne genetike sega v dvajseta leta prejšnjega stoletja. Ruski znanstveniki so že takrat razmišljali, da je čisto materialno-kemijsko razumevanje genov in naslednosti nezadostno. A. G. Gurwitsh in A. A. Lubishev  sta postulirala , da genetski aparat živih organizmov na Zemlji ne deluje samo v materialni, fizikalni ravni, temveč tudi na določenih ravneh valov – elektromagnetnih in akustičnih. Molekulo DNK so primerjali z notami. Glasbeni zapis je sam po sebi stvaren, oznake na papirju so popolnoma realne, vendar pa se vsi ti elementi realizirajo v nekaj nestvarnega – v zvok. Zvok pa ni snov, temveč je zvočni val oz. polje. S to presunljivo analogijo sta ruska znanstvenika predvidela novo smer znanosti.

Z nadaljnjim razvojem znanosti in kvantne fizike, iz katere so se razvile smeri, kot so laserska fizika, holografija, solitonika, teorija kvantne nelokalnosti …, so se odprle nove možnosti, da se s teh pozicij opazuje funkcije kromosomov ter princip genetskega kodiranja. Vodilni znanstvenik na področju kvantne genetike, tako v Rusiji kot v svetu, je akademik prof. dr.  Pjotr P. Garyaev. Po tridesetletnem raziskovanju in eksperimentiranju z iznajdbo in dizajniranjem nove tehnologije kvantnega bio-računalnika,  katerega pomemben element je poseben laser z (laserskimi) žarki določene valovne dolžine in frekvenčnih značilnosti, je prišlo do preboja na področju raziskovanja valovnega genoma.

Dosedanje dominantno stališče, povezano z genetiko in molekularno biologijo, trdi, da genetski aparat funkcionira kot čista materialna struktura, vse funkcije genetske kontrole organizma zavzemajo približno 2 % celotne DNK biosistema in izpolnjujejo dodeljene funkcije, kot so replikacija RNK in proteinov, kar imenujemo DNK kodiranje organizma. Preostalih 98 % se smatra kot  ‘junk’ DNK – brezvredna DNK, ki nima genetske funkcije in ničesar ne kodira.

Lingvistično-valovna genetika  dokazuje, da DNK ne deluje samo kot snov, temveč kot val/polje. Za razliko od klasične genetike se ukvarja z valovnimi strukturami, ki nastajajo v molekularni DNK. Enostavno povedano, molekula DNK emitira svetlobo in zvok. Tako svetloba kot zvok vsebujeta epigenetske t.i. izvengenetske informacije. Poleg teh informacij obstaja ogromno področje slikovnih struktur, ki se odražajo (odsevajo) v svetlobi in zvoku. V svetlobi je to  v obliki holograma, v zvoku pa v obliki govora/jezika. Ruski znanstveniki so dokazali, da geni obstajajo v obliki EM in akustičnih polj.

Primarni fokus valovne genetike je na 98 % DNK, ki jo službena genetika imenuje ‘junk’ DNK, odpadna oz. brezvredna DNK, ki nima genetske funkcije oz. ničesar ne kodira.  Garyaev trdi, da je 2 % DNK univerzalne za vse organizme, to so kode beljakovin, ki jih vsebuje človek, živali in rastline ter so pri vseh praktično identične. Preostalih 98 % pa so osnovne kode, to so holografske kode v stanju t.i. kvantne nelokalnosti, to pomeni, da genetske informacije niso lokalne strukture, vendar so razporejene kot v hologramu. Garyaev dokazuje, da je 98 % DNK kodirane povsem drugače, dodajajoč individualnost vsakemu biosistemu. Vloga ‘junk’ DNK v delu biološkega sistema je velika in strateška. ‘Junk’ DNK se po mnenju Garyaeva  realizira po drugih principih s trojnim načelom: lingvističnost, holografičnost in kvantna nelokalnost.

Teorija valovnega genoma ima omenjenih 98 % kromosomov za ključ ‘intelektualne’ strukture vseh celic organizma, vključujoč možgane. To so kromosomi, ki delujejo na valovnem  nivoju, na nivoju ‘idejnega’ (finega, subtilnega) polja.

Bistvo teorije valovnega genoma lahko predstavimo tudi na sledeč način: genom najvišjih organizmov je bio-računalnik, ki formira rešetkasti prostorsko-časovni okvir biosistema. V tem biosistemu se kot nosilci polja uporabljajo epigene matrice, valovni fronti (pročelja), ki se jim pridružujejo hologrami genov in t.i. solitoni na DNK – različne vrste akustičnih in elektromagnetnih  polj, katere ustvarja bio-genetski aparat opazovanega biosistema, ki je medij izmenjave strateških regulacijskih informacij med celicami, tkivi in organi biosistema. To pa daje odgovore, kako se kodira organizem človeka ali katerega koli drugega biosistema v kromosomih. Vprašanje je enostavno: kako se kodira oblika ušesa, očesa, nosu …

Današnja embriologija in klasična genetika nista ponudili odgovora na to vprašanje. Da bi razumeli, kako embrio sam sebe gradi v procesu razvoja in gradi lasten prostor, je potreben hologram, pojasnjuje enostavna prva postavka LVG. Hologram daje štiridimenzionalno sliko. Tri dimenzije se nanašajo na prostor, ena pa na čas. To je model valovnega polja, ki nastaja zaradi koherentnega žarčenja kromosomov. S tem dobimo enostaven odgovor, na kakšen način se ustvarja prostorsko-časovna struktura organizma. Druga postavka LVG razlaga, kako dvesto milijard celic v istem trenutku ve vse ena o drugi. To je postavka kvantne nelokalnosti. Genetske informacije so namreč istočasno razporejene po celotnem biosistemu in vsaka celica ve vse o vseh drugih, a uporabi le tiste informacije, ki so njej potrebne.

Preprosto povedano, genetske molekule emitirajo informacijsko energetsko polje, v katerem se kodira celoten organizem: fizično in subtilno telo.

Glavni program razvoja organizmov ni shranjen v snovni DNK, temveč v področjih subtilnih energetskih polj. Osnovni semantični lik znotraj nas je naš genetski aparat. Z drugimi besedami povedano, če želimo ozdraveti, izboljšati svoje zdravstveno stanje ali podaljšati življenje, je potrebno vstopiti v semantično polje, vedeti, kako to funkcionira, ter poznati njegovo slovnico. Naša DNK ne opravlja samo prenosa dednih vsebin iz staršev na otroka, temveč  služi tudi za skladiščenje podatkov in komunikacijo.

Garyaev nedvomno trdi: »Eksperimenti so pokazali, da genetski aparat ni samozadosten. Obstaja zunanja genetska informacija, ki izhaja iz višje zavesti. Epigenetske kvantne informacije molekula DNK sprejema podobno kot antena iz vesolja. Vesolje je hologram, v katerem so vsebovane vse informacije, o vsem kar obstaja, vključno z vsemi ljudmi. Lahko govorimo o vesoljnem super računalniku (veliki možgani), ki obstaja večno in predstavlja vzrok samega sebe, kot je govoril filozof Spinoza v 17. stoletju. Ta vesoljni računalnik ustvarja in regulira vse, kar obstaja.«

Vir: http://wavegenetics.org/en/

Intervju s predstavnico inštituta dr. Eleno Parigina (Sensa.si-julij 2019)

Dodatni viri:

Another Understanding of the Model of Genetic Code Theoretical Analysis (pdf)-Open Journal of Genetics; 2015

Crisis in Life Sciences. The Wave Genetics Response (pdf)

DNA as Basis for Quantum Biocomputer (pdf) – DNA Decipher Journal; Jan 2011, 1

The Syhomy of the Genetic Code Is the Path to the Real Speech Characteristics of the (pdf)- Open Journal of Genetics; 2018, 8

Principles of Linguistic-Wave Genetics (pdf) – DNA Decipher Journal; Jan 2011, 1